Mag. Marta Slapar, roj. Mušič (1907-1973) - soutemeljiteljica novomeške farmacevtske industrije v senci velikega direktorja

Mag. Marta Slapar se je rodila 19. marca 1907 kot najmlajši, peti otrok v znani novomeški družini Mušič. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Novem mestu. Po maturi je v Zagrebu študirala farmacijo in leta 1930 diplomirala. Poklicno delo jo je iz Novega mesta vodilo na Koroško v Slovenj Gradec, kamor je sledila soprogu dr. Jožetu Slaparju. Tik pred drugo svetovno vojno se je z družino vrnila v Novo mesto in se kot napredna slovenska izobraženka skupaj z možem vključila v pomoč borcem NOB, takoj po vojni pa v obnovo domovine.

 

Najprej je opravljala delo lekarniškega referenta za takratno novomeško okrožje, leta 1947 pa je prevzela lekarno novomeške bolnišnice in jo vodila vse do leta 1954. Maja 1952 je bila ustanovljena Dolenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva in njeni najaktivnejši člani – med njimi je bila tudi mag. Marta Slapar, ki je društvo vodila kar 16 let – so dali leta 1954 pobudo za ustanovitev Farmacevtskega laboratorija Krka.

 

Marta Slapar je začela skupaj z Borisom Andrijaničem graditi temelje novomeške farmacevtske industrije. Prevzela je njen strokovni del in skupaj z nekaj sodelavci začela delati na industrijski tehnologiji za izdelavo zdravil. Bila je med tistimi, ki so zaslužni, da je šestčlanski kolektiv, ki je deloval v lekarniški kleti na eni tabletirki, prerasel v enega izmed najmočnejših slovenskih podjetij. Njeni sodelavci so ob slovesu od pokojne Marte Slapar, roj. Mušič, septembra 1973 povedali: »/…/ Poznala si vsako poro svoje tovarne in njenih ljudi, vzgajala mlade v proizvodnji, pri raziskavah in razvoju in v sodelovanju z domačimi ter s tujimi znanstvenimi in poslovnimi ljudmi in ustanovami. Bila si prvi neposredni in strokovni vodja proizvodnje, prvi vodja znanstvenih raziskav v inštitutu, ki je nastal pod tvojim vodstvom, in bila si tista, ki si z znanjem tujih jezikov, z osebnim šarmom in zate značilno resnostjo pri delu uspešno vodila prve razgovore s tujimi institucijami in tovar­nami ter tako resnično odprla KRKI pot v svet. Vzgojila si generacijo mla­dih ljudi, svojih poklicnih kolegov in drugih, ter jim vlila predvsem vero v lastno delo /…/« (Dolenjski list, 6. 9. 1973).

Marta Slapar je umrla 2. septembra 1973. Zadnja leta je preživela v Ljubljani, kjer je tudi pokopana. Čeprav je v Krki postavila na noge proizvodnjo, iskala recepte za zdravila, zaposlovala farmacevte in kemike, je kot pomočnica generalnega direktorja Borisa Andrijaniča ostajala skromno v njegovi senci. Šele ob njeni smrti so se mnogi zavedli njene veličine in pomembnosti, saj so morali obvestila o pogrebu po svetu pošiljati vsaj v štirih jezikih – toliko prijateljev, ki so jo izjemno cenili, je imela.

 

Viri:

  • Spominu magistre Slaparjeve. Dolenjski list, 6. 9. 1973, št. 36, str. 5. (http://www.dolenjskilist.si/media/arhiv-pdf/dl/1973/DL_1973_09_06_36_1223.pdf, dostop 25. 7. 2017)

  • Vizije Braca Mušiča. Nedeljski dnevnik, 23. 10. 2007 (https://www.dnevnik.si/276656, dostop 20. 7. 2017).

Partnerji projekta

Financerji projekta

©Published 2019