Literarna zgodovinarka Marjeta Vasič se je rodila 12. avgusta 1922 v Novem mestu odvetniku Ivanu, vodilnemu članu novomeških sokolov, in Regini, rojeni Preatoni. Osnovno šolo je obiskovala v Novem mestu (1929–33), prav tako gimnazijo (1933–41). Leta 1939 se je vključila v napredno mladinsko gibanje, po okupaciji pa je bila med drugim članica okrožne tehnike Novo mesto in sekretarka MO Zveze slovenske mladine. Jeseni 1943 je odšla v partizane in delovala kot mladinska aktivistka na Dolenjskem. Do junija 1944 je bila sekretarka okrožnega komiteja SKOJ Novo mesto, nato do konca vojne na Koroškem sekretarka oblastnega komiteja SKOJ in članica pokrajinskega odbora ZSM za slovensko Koroško. Leta 1944 se je poročila z Dušanom Pirjevcem, kasnejšim pomembnim literarnim zgodovinarjem.

​

Po vojni je do 1952 delala v novinarstvu: direktorica podružnice TANJUG za Slovenijo, načelnica oddelka urada za informacije pri predsedniku vlade LRS, urednica oddaj za tujino Radia Ljubljana. Vmes je ob delu študirala na filozofski fakulteti v Ljubljani francoščino in slovenščino s književnostjo. Februarja 1956 je diplomirala. Od leta 1956 do 1958 je poučevala na gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani, od leta 1958 do 1960 pa na osnovni šoli prav tako v Šentvidu. Leta 1960 se je zaposlila na Filozofski fakulteti v Ljubljani najprej kot asistentka, leta 1970 je doktorirala z disertacijo Estetska misel Alberta Camusa in leta 1971 napredovala v docentko, od leta 1977 do upokojitve leta 1978 pa je bila izredna profesorica za francosko književnost. Po upokojitvi leta je do 1980 še honorarno vodila seminar za 4. letnik.

​

Marjeta Vasič je preučevala predvsem novejšo francosko književnost, predavala je o posameznih obdobjih in vodilnih avtorjih 19. in 20. stoletja. Čeprav se je leta 1967 z Dušanom Pirjevcem razšla, je do leta 1977 objavljala pod priimkom Pirjevec. Marjeta Vasič je avtorica pomembnih literarnozgodovinskih študij o francoski književnosti, poleg študij o Albertu Camusu tudi spremnih besed k izdajam Marcela Prousta, Guya de Maupassanta, Charlesa Baudelaira, Jeana-Paula Sartra in drugih. Je avtorica znanstvene študije Eksistencializem in literatura, v kateri je temeljito in sistematično obravnavala sam termin in njegove filozofske temelje, ga ponazorila s primeri iz svetovne, zlasti francoske književnosti, v posebnem poglavju pa se je posvetila eksistencializmu v slovenski literaturi.

​

Prevajala je iz francoščine, za Radio Ljubljana pripravila antologijo francoske moderne poezije in napisala uvode (12 oddaj 1971) ter izbor Baudelairovih pesmi in napisala vezno besedilo (1976).

​

Marjeta Vasič je bila od leta 1976 predsednica uredniškega sveta Jezika in slovstva, od leta 1977 do 1981 pa predsednica Društva za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Francijo. Za svoje delo je dobila več priznanj, med drugim spomenico 1941, red zasluge za narod II in III, red bratstva in enotnosti II.

​

Prevajalka in literarna zgodovinarka Marjeta Vasič je umrla 20. marca 2005. 

​

Vir:

• Marjeta Vasič. Slovenski biografski leksikon. Dostopno 28. 7. 2017 na http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi763104/.