Koliko resnice premore zgodovina, če smo polovico »izbrisali«?

V polni Galeriji Kocka so obiskovalci_ke v četrtek, 20. novembra 2025, prisluhnili pogovoru Klavdije Kotar, vodje novomeške izpostave JSKD, z doktorico sociologije, pesnico, pisateljico in skladateljico Nino Dragičević, avtorico prve pesniške knjige o slovenskih skladateljicah Nemogoče (Beletrina, 2025). V njej je objavljena tudi kratka zgodba Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije, za katero je priznana Novomeščanka nedavno prejela nagrado Lastovka 2025 za najboljšo kratko zgodbo 34. natečaja Tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars.

Klavdija Kotar in dr. Nina Dragičević na pogovornem večeru v Galeriji Kocka. (Foto: Luka Cigale)

»V zadnjih letih veliko poslušamo o lažnih novicah in da je vse težje zasledovati resnico. Toda vsa zgodovina, tudi zgodovina umetnosti, je zgodovina izbrisovanja celih družbenih skupin, med drugim tudi žensk. V tem smislu zgodovina, ki se je učimo od malih nog, nima prav veliko zveze z opevano resnico,« je dejala uveljavljena pesnica.

Kot je povedala Kotar, še danes na seznamu slovenskih skladateljev in skladateljic zasledimo več kot 700 imen, med njimi pa zgolj osem odstotkov žensk. Dr. Dragičević jih je s prebiranjem zgodovinskega tiska in z brskanjem po arhivih od Ljubljane in Zagreba do Dunaja in Beograda v svojo knjigo vključila okoli 30, a namesto tradicionalne znanstvene študije ustvarila hibridno in unikatno leposlovno delo. Kot je večkrat poudarila, dejstvo, da nekega podatka ni, še ne pomeni, da nečesa ni bilo: »To, da je nekdo navidez odsoten iz zgodovine, je pomemben podatek.«

Gostja je s knjigo Nemogoče nominirana tudi za Veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma, med »njenimi« skladateljicami pa je tudi glasbena pedagoginja in skladateljica Ervina Ropas, ena od 13 novomeških pozabljenih polovic. Pogovorni večer v galeriji KC Janeza Trdine v Novem mestu se je začel s predvajanjem njene prve klavirske koračnice Živel naš pešpolk Cesarjevič, kolektiv Pozabljena polovica Novega mesta pa je med drugim razkril, da se bliža 10-letnica njihovega delovanja, tj. ozaveščanja o izjemnih posameznicah novomeške preteklosti. V načrtih kolektiva, ki se vse bolj predstavlja pod nazivom Nepozabne, so tudi strokovni simpozij o Ilki Vašte, razstava v sodelovanju z Dolenjskim muzejem ... in, seveda, želja, da bi se Ilki Vašte kot eni najbolj dejavnih slovenskih pisateljic poklonili s hermo pred mestno hišo. »Če se želimo približati resnici in poseči v izkrivljenost uradnih zgodovin, so dejanja in pobude Nepozabnih izjemno pomembni. Pa ne zgolj za ženske, ampak za celotno družbo, ki bi vas pri tem morala podpreti,« je zaključila Dragičević.

Nepozabne*, foto: Luka Cigale

Klavdija Kotar, Meta Kocjan, Maja Žunič Fabjančič, dr. Nina Dragičević, Natalija Zanoški in Ivana Milinković. (Foto: Luka Cigale)

*Lokalno partnerstvo Pozabljena polovica Novega mesta sestavljamo Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto-Regijski NVO center, Založba in knjigarna Goga, društvo Est=etika, Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Novo mesto, in posameznice.