Partnerstvo Pozabljena polovica Novega mesta v luči nadaljevanja ideje arhitekta Marjana Mušiča o »zaslužnih kulturnih ustvarjalcih« predlaga, da kot skupnost premislimo, komu bi se z obeležjem poklonili pred novomeško mestno hišo oz. ali ne bi eno od štirih praznih mest namenili pisateljici Ilki Vašte. Svoj podpis lahko prek spleta oddate TUKAJ, vsekakor pa bomo hvaležne, če boste k podpisu povabili/e še svoje prijatelje/ice, znance/ke, sosede, sodelavce/ke ...
Ilka Vašte, ena od 13 pozabljenih polovic Novega mesta, s svojimi enajstimi objavljenimi romani in še enim neobjavljenim sodi med najbolj plodovite slovenske avtorje/avtorice zgodovinskega romana, od katerih se kar trije dogajajo v Novem mestu. Prejemnici Trdinove nagrade za njeno delo - po prepričanju lokalnega partnerstva PPNM - zagotovo pripada pomembno vidno mesto v našem skupnem javnem prostoru in prepoznavnost v našem kolektivnem spominu.
Nevidnost žensk v javnem prostoru je tema, ki zadeva večino mest, saj zgodovina govori o strukturnih ovirah, ki so ženskam onemogočale oz. oteževale enakopravno vključevanje na področja s političnim, ekonomskim in družbenim vplivom. Zgodovina izključevanja žensk je pustila sledi na vseh področjih, povezanih z javnim življenjem, dandanes pa se morda najbolj nazorno kaže v izključenosti žensk iz javnega prostora, ko gre za poimenovanje javnih institucij, ulic, trgov ipd. ter obeležij po posameznicah, zaslužnih za razvoj kraja. Novo mesto pri tem (žal) ni nobena izjema.
V partnerstvu PPNM združene organizacije in posameznice se zavzemamo za vzpostavitev kolektivnega spomina na tiste izjemne ženske, ki so del novomeške oz. dolenjske kulturne zgodovine, vendar so zaradi različnih okoliščin pozabljene.
Zahvaljujoč tudi našim prizadevanjem, je Novo mesto letos štiri nove ulice poimenovalo po štirih izmed trinajstih izbranih žensk novomeške preteklosti: po Ivani Oblak, Elizabeti Soklič, Mariji Tomšič in Veri Albreht. Pred tem je imela dolenjska prestolnica izmed skoraj 200 ulic zgolj dve (2!) poimenovani po ženskah, tj. Ulica Ilke Vašte ter Pie in Pina Mlakarja. Še vedno pa od vseh javnih obeležij mesto premore le doprsni kip Zore Rupena - Katje pred OŠ Center in neoznačeno sprehajališče po morda najbolj znani Novomeščanki Juliji Primic. Po ženski ni poimenovana tudi nobena javna institucija.
Prišel je čas, da tudi z javnimi obeležji vzpostavimo kolektivni zgodovinski spomin na ženske, ki so kljub nenaklonjenosti družbe presegle okolje zasebnega sveta in uspešno delovale v javnem življenju ter na različnih področjih sooblikovale lokalno skupnost, kot jo poznamo danes. Čas je, da opravimo širši razmislek in morda eno mesto na praznih podstavkih pred novomeško mestno hišo namenimo ravno pisateljici Ilki Vašte.
Od prenove Glavnega trga v Novem mestu pred mestno hišo namreč stoji šest podstavkov za herme oz. doprsne kipe. Na dveh sta že od leta 1953 kipa Janeza Trdine in Dragotina Ketteja, štirje prostori pa so še nezasedeni. A po obeh načrtih niti eden ni namenjen ženskam, ki so v Novem mestu pustile svoj pečat.
Arhitekt Marjan Mušič je ob povojni prenovi Novega mesta leta 1953 na parterju pred mestno hišo načrtoval šest mest, ki naj bi jih dobili kulturni ustvarjalci, poleg Trdine in Ketteja še Miran Jarc, Ivan Vrhovec, Ferdinand Seidl in še nekdo nedoločen. Miran Jarc je bil pesnik in pisatelj, soustvarjalec novomeške pomladi, Ivan Vrhovec zgodovinar in geograf, sicer pa zelo aktiven na področju organizacije kulturnega življenja v svojem času, Ferdinand Seidl pa je bil naravoslovec in geolog.
S Konservatorskim načrtom za namen prenove Glavnega trga, Rozmanove ulice in kandijskega križišča v zgodovinskem jedru Novega mesta, ki ga je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Novo mesto, se je leta 2014 predlog zaslužnih šestih Novomeščanov nekoliko spremenil. Poleg Trdine in Ketteja sta ostala Vrhovec in Seidl, odstranili so kulturnika oz. pesnika in pisatelja Mirana Jarca ter dodali slikarja Božidarja Jakca in arhitekta Marjana Mušiča.
O postavitvah tovrstnih obeležij se lokalne skupnosti odločajo same, postopka ne predpisuje nobena zakonodaja, zato je zdaj še pravi čas, da se ob novi podobi mestnega trga s široko javno razpravo kot skupnost odločimo, komu bi namenili doprsne kipe na še štirih praznih podstavkih.
Čas je, da popravimo krivice iz preteklosti in se zaslužnim Novomeščankam primerno poklonimo. Čas je, da opravimo širši razmislek in morda eno mesto namenimo ravno pisateljici Ilki Vašte – kar lahko podprete s podpisom naše peticije TUKAJ.
Lokalno partnerstvo Pozabljena polovica Novega mesta: Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto-Regijski NVO center, Založba in knjigarna Goga, društvo Est=etika, Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Novo mesto, Mestna občina Novo mesto
Z marčevskega vodenega ogleda po sprehajalni poti Pozabljene polovice Novega mesta, ko - podobno kot ob ostalih dogodkih partnerstva- pred mestno hišo postavimo začasno obeležje. (Foto: arhiv PPNM)
Prve podpise podpore za peticijo PPNM smo zbrale v začetku avgusta 2022 na koncertu Mance Berlec v okviru Festivala novomeško poletje. (Foto: arhiv PPNM)