Pozabljene polovice (vsaj) v novem grafitu

Medtem ko čakamo na trajna obeležja ženskam, trinajstim Pozabljenim polovicam Novega mesta, ki so pomembno zaznamovale Novo mesto ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, lahko na Germovi ulici obiščete grafit, posvečen trem izmed njih: pisateljicam oz. pesnicam Ilki Vašte, Veri Albreht in Marici Strnad-Cizerlj.


In kdo so naše junakinje?


Ilka Vašte, rojena Klotilda Franja Burger, s svojimi deli sodi med pet najbolj plodovitih slovenskih avtorjev zgodovinskega romana, s skupno enajstimi romani pa obenem tudi danes velja za eno najbolj plodovitih slovenskih pisateljic. Trije izmed njenih zgodovinskih romanov se v različnih časih odvijajo v Novem mestu: Upor (1950), Gričarji (1956) in Izobčenec (1960). Za prvega je leta 1955 prejela Trdinovo nagrado.


Vera Albreht, rojena Kesler, se je posvečala predvsem mladinski književnosti. Zbirka črtic Lupinica (1957) je doživela več ponatisov, za mladostne spomine na družinski dvorec Draškovec pri Šentjerneju Nekoč pod Gorjanci (1960) pa je leta 1961 prejela Trdinovo nagrado. Po njeni smrti sta izšli pesniški zbirki za starejše: Ravensbrüške pesmi (1977) in Pelin v srcu (2015).


Marica Strnad-Cizerlj se je v Novo mesto preselila šele ob koncu druge svetovne vojne. Ob koncu 19. stoletja je v različnih časopisih objavljala pesmi, po prihodu iz Rusije leta 1927 pa izdala svojo pesniško zbirko Rdeči nageljčki. Bila je ena prvih Slovenk, ki se je pridružila ženskemu gibanju, pisala prozo, ideološke in vzgojne članke ter izpovedovala svobodomiselne in za tisti čas radikalne nazore o ženskem vprašanju.


Grafit je nastal izpod rok ilustratorja in street-art umetnika Azrama. Hvala!


Lokalno partnerstvo Pozabljena polovica Novega mesta: Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto-Regijski NVO center, Založba in knjigarna Goga, društvo Est=etika, Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, Javni sklad za kulturne dejavnosti – območna izpostava Novo mesto, Mestna občina Novo mesto